Vedno znova me presenečajo ljudje, ki zmorejo živeti z malo ali skoraj nič smetmi. Te dni ko renoviramo otroške sobe, veliko razmišljam o tem. Kajti ko globinsko čistiš prostor, ugotoviš, da se nabere kar nekaj stravi, ki romajo v smeti. Pa naj bodo to dotrajane igrače ali oblačila. Veliko podarim naprej, vendar se najde kar nekaj stvari, ki niso za nadaljno uporabo.
Potem pa naletim na članke o predavanju o zero waste načinu življenja, ki mi ta trenutek predstavlja veliko uganko. Kako nekateri to zmorejo? Je potrebnega veliko truda?
In ko pogledam gore smeti, ki jih skozi leto "proizvedemo" mi, se mi zdi to skoraj nemogoče. Za vsako stvar, ki jo vzamem v roke se vprašam, kako bi lahko le to zamenjala za podobno ali enako zadevo le brez embalaže oz. da ni smeti.
Igrače, hrana, oblačila,... vse prinesemo v hišo z neko embalažo. Vrečke, škatle, plastenke, konzerve,....
In ne samo embalaža, konec koncev so tudi vse te stvari na koncu dotrajane in čez čas postanejo smeti.
Recikliramo in kompostiramo kar se pač da.
In res je, da sem pri plastenkah in vrečkah potegnila črto. Tako se mogoče le tu ali tam najde kakšna, ki se znajde doma. Res se pa trudim, da le te še kasneje uporabim kot vrečko za smeti naprimer... Vedno poskrbim, da imam pri sebi bombažne nakupovalne vrečke in vrečke za sadje in zelenjavo.
Vendar mi je vse ostalo neznanka. Bi pa zato definitivno imela tudi tole knjigo. Tako, da...
Rojstni dan imam kmalu ;)
In res je, da sem pri plastenkah in vrečkah potegnila črto. Tako se mogoče le tu ali tam najde kakšna, ki se znajde doma. Res se pa trudim, da le te še kasneje uporabim kot vrečko za smeti naprimer... Vedno poskrbim, da imam pri sebi bombažne nakupovalne vrečke in vrečke za sadje in zelenjavo.
Rojstni dan imam kmalu ;)
A.
Ni komentarjev:
Objavite komentar